vžigalnik, 1. splošno:priprava za netenje ognja oz. plamena. Žepni vžigalnik sestavljata posodica z gorivom (bencin ali utekočinjen plin, npr. butan) in kresilni kamen; po tem drsa hrapava površina jeklenega kolesca. Pri vrtenju kolesca nastanejo vroči odbruski in ti vnamejo gorivo. Pri piezoelektričnem vžigalniku med elektrodama preskoči iskra; nastane kot posledica povečanja električne napetosti zaradi mehanskega pritiska (piezoelektričnost); uporabljajo se v plinskih štedilnikih, za zagon plinskih peči in drugih ogrevalnih sistemov. Prvi vžigalnik je 1823 izdelal nemški kemik J. W. Döbereiner.
Sorodna gesla: Döbereiner, Johann Wolfgang | fulminati | kresilnik | piezoelektričnost | prižigalnik za plin | torni vžigalnik | vžig2. vojaštvo:detonator, priprava za vžig eksplozivnih snovi oz. razstreliv; zaradi varnostnih razlogov narejena tako, da so neobčutljiva za toploto in udar. Vžigalnik vsebuje majhno količino visoko brizantnih eksploziv (vžigalni naboj, inicialna razstreliva), ta pa se zelo hitro vžgejo, npr. z blagim mehanskim udarcem, električno iskro ali ob majhnem povečanju temperature. Pri topovskih izstrelkih in bombah se vžigalnik aktivira ob udarcu na konico v trenutku, ko se izstrelek zaleti v cilj (udarni vžigalnik). Mehanizem v konici izstrelka potisne udarno iglo na vžigalni naboj, ta pa se ob tem vžge. Zaradi varnosti pri prevozu in delu ima vsak tak vžigalnik centrifugalno varovalko, tj. mehanizem, ki preprečuje gibanje udarne igle vse dotlej, dokler se izstrelek ne zavrti dovolj hitro (zaradi vijačnih vrezov v cevi topa). V protiletalskih granatah uporabljajo dvojni vžigalnik. Sproži ga lahko udarec. Če granata zgreši letalo, se po določenem času sproži sam. Pri ladijskih minah vžig sproži hrup propelerskega vijaka ali električna indukcija kot posledica spremembe magnetnega polja v okolici ladje. Za vžig fisijskih jedrskih bomb (jedrsko orožje) uporabijo zapleten vžigalni mehanizem. Ta z veliko hitrostjo potisne skupaj dva ali več ločenih delov cepljive snovi; masa vsakega dela je manjša od kritične mase. Ko se deli združijo, je njihova skupna masa večja od kritične mase, zato steče verižna reakcija. Takšno bombo uporabijo kot vžigalnik za vodikovo oz. fuzijsko bombo; z njo ustvarijo takšne razmere (visoke tlake, temperatura več milijonov stopinj), da lahko steče jedrsko zlivanje. Zelo se razlikujejo vžigalniki za mine in vžigalniki za mine presenečenja. Sprožijo jih lahko poteg vrvice, svetloba, zvok, odštevalna ura in številni drugi mehanizmi.
Dostopnost