Rim (Roma [róma]), glavno mesto Italije, dežele Lacij in province Rim (5352 km2, 3,6 mln. preb.), na obeh straneh Tibere v gričevnati pokrajini Campagna di Roma, med Monti Sabini in Tirenskim morjem. Za »klasične« rimske griče (Rim je mesto na sedmih gričih) štejemo Aventin, Celij, Eskvilin, Kapitol, Palatin, Kvirinal in Viminal, ki so bili v času rimske republike znotraj obzidja. Rim je z 2,5 mln. preb. največje mesto in upravno središče Italije s številnimi zgodovinskimi spomeniki (večno mesto) in papeževo rezidenco (Vatikan) ter središče katolicizma. V Rimu so sedež vlade, parlamenta, najvišjih vojaških, policijskih in pravosodnih organov, italijanske emisijske banke, sedež številnih diplomatskih in konzularnih predstavništev; univerza La Sapienza (ustanovljena 1303), državna univerza (1977) in mednarodna družboslovna univerza (1945), tehnične in različne strokovne visoke šole, akademija znanosti, upodabljajočih umetnosti in glasbe, Akademija narodov, sedem papeških akademij, redovne univerze (npr. Gregoriana), visoka šola za cerkveno glasbo, visoka šola za orientalistiko in arheologijo, visoka šola za misijonarje, cerkveni narodni zavodi bogoslovcev (npr. Slovenicum za Slovence, Germanicum za Nemce); mednarodni kmetijski inštitut (FAO), številni tuji znanstveni inštituti; pomembne umetniške zbirke; Vatikanska knjižnica, univerzitetna knjižnica idr.; vatikanski in kapitolski muzeji, Museo di Palazzo Venezia, Museo di Villa Giulia, Villa Borghese. Rim je izrazito turistično mesto, zelo razvita je trgovina z umetninami. Razl. predelovalna industrija, tiskarstvo in strojništvo. Rim ima že od prazgodovine pomembno prometno vlogo, predvsem zaradi svoje lege v osrčju Apeninskega polotoka in Sredozemlja in kot mesto ob rimskih cestah Via Aurelia, Via Cassia, Via Flaminia, Via Salaria, Via Nomentana, Via Tiburtina, Via Casilina, Via Appia idr. Rim je danes železniško in cestno križišče, z dvema letališčema (Leonardo da Vinci, Fiumicino) in pristaniščem Civitavecchia. Že v obdobju cesarstva se je mesto širilo zunaj obzidja iz 4. st. pr. n. š. Takratno milijonsko mesto (1–1,5 mln. preb.) se je razširilo na Pincio ter čez Tibero na Janikulu in vatikanski grič. O razcvetu antičnega Rima danes pričajo številni ostanki nekdaj pomembnih zgradb znotraj obzidja: Forum romanum; cesarski forumi: Cezarjev, Trajanov (s 30 m visokim Trajanovim stebrom), Avgustov, Vespazijanov, Nervov; templji: Vespazijanov, Konkordijin, Favstinin, Saturnov, Vestin; senatska kurija; slavoloki: Septimija Severa (203 n. š.), Titov (81), Konstantinov (315); Kolosej (ok. 50.000 sedežev). Panteon (1./2. st.), Marcelovo gledališče (17–13 pr. n. š.). Angelski grad (za svoj mavzolej ga je dal zgraditi cesar Hadrijan, začetek 135), Avgustov mavzolej, Karakalove terme (odprte 216), Dioklecijanove terme (298–305), Maksencijeva bazilika, akvedukti, cerkev Santa Maria in Aracoeli (6. st.) idr. Forumi so bili prizorišče ljudskih zborovanj, trgovanja in središče sodne oblasti. Sakralno središče mesta je bilo na kapitolskem griču z dvema vrhovoma, kjer so bili templji in trdnjava (Arx), na Palatinu pa so v obdobju cesarstva nastale velike palače pobožanstvenih cesarjev. V najstarejših mestnih četrtih je tudi večina od 600 rimskih cerkva, mdr. pet patriarških bazilik, ki so bile od 4. st. večkrat prezidane oz. so na prvotnem mestu nastale nove: bazilika sv. Petra (središče Vatikana), San Giovanni in Laterano (»mati in prva med vsemi cerkvami Rima in sveta«), Santa Maria Maggiore, San Paolo fuori le mura, San Lorenzo fuori le mura. Mestu dajejo značilno podobo tudi številni vodnjaki, posebej znana Fontana di Trevi (zgrajena po načrtih G. L. Berninija). V 20. st. so nastali univerzitetno mesto, nova glavna železniška postaja (Stazione Termini), filmsko središče Cinecittà, sodobno olimpijsko središče za XVII. poletne olimpijske igre (1960) na Foru Italicu, podzemna železnica.
Zgodovina: o prazgodovini in antičnem Rimu rimska zgodovina. Po preselitvi cesarske rezidence v Carigrad (330) je Rim začel nazadovati. 410 so ga opustošili Zahodni Goti pod vodstvom Alarika I., 455 pa Vandali pod vodstvom Gajzerika. Močno porušen je bil tudi v prvi polovici 6. st., med boji vzhodnorimskega vojskovodje Belizarja in Vzhodnih Gotov. Od zgodnjega srednjega veka so antičnemu Rimu povzročili veliko škodo, ko so stare monumentalne stavbe uporabljali za gradnjo novih (kot kamnolome). Vpliv papežev na mestno oblast se je povečal za časa Leona I. Velikega. V 9. st., ob razpadu frankovske države, so postali papeži in mesto odvisni od fevdalnega plemstva (posebej od tuskulskih grofov), izpod katerega so jih rešili šele Otonci. V 11. st. se je začel boj med cesarjem in papežem, kar so izkoristile tekmovalne rimske plemiške rodbine (posebej Frangipani-Pierleoni, pozneje pa Colonna-Orsini) in utrdile svojo moč. Rim so 1084 uničili Normani, ki jih je papež Gregor VII. poklical na pomoč pred rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV. Rimska republika je spet doživela manjši razcvet za časa Arnolda iz Brescie (12. st.) in C. di Rienza (14. st.), nazadovala pa je 1309–77, ko je bil sedež papežev v Avignonu (avignonski eksil). Ponoven vzpon šele v začetku 15. st., za časa renesančnega papeža Nikolaja V., ko se je končalo obdobje razkolov. Za časa Julija II. in Leona X. je bil Rim središče renesanse (Rafael, D. Bramante, Michelangelo Buonarroti idr.). Ko so Rim izropale čete Karla V. (sacco di Roma, 1527), je razvoj nekaj časa nazadoval. Papež Sikst V. je z gradnjo novih ulic dal mestu novo podobo. Do poznega srednjega veka je Rim štel le ok. 30.000 do 40.000 preb., 1657 pa jih je bilo že 102.000. Po dveh stoletjih ponovne stagnacije (1850 samo 175.000 preb.) je od 1871, ko je postal glavno mesto Italije, doživel nagel razvoj (1880 300.000 preb., 1910 539.000 preb., 1940 1,368 mln. preb., 1961 2,161 mln. preb.). Z lateranskim koncilom je bila 1929 ustanovljena država Vatikan.
Dostopnost