alkimija [arabsko, ‘kemija’], znanje o sorodnosti in spremenljivosti raznih snovi, ki se je od Egipčanov prek Arabcev preneslo v Evropo. Ime alkimija prihaja iz besede chemi (‘črn’; črna zemlja v Egiptu) ali iz grškega ta chyta (‘kar je taljivo’). V srednjem veku je prevladovalo prepričanje, da je s kamnom modrih mogoče živo srebro spremeniti v zlato in da je z življenjskim eliksirjem mogoče podaljšati življenje. Alkimija je bila pomembna tudi za sholastiko (Albert Veliki) in za humanizem (Paracelsus, H. C. Agrippa von Nettesheim). Moderna kemija dolguje alkimiji številne postopke in odkritja, kot so taljenje, legiranje, destiliranje, topljenje, obarjanje, filtriranje, barvanje, smodnik, oljne barve, porcelan in steklo. Eksaktna kemija temelji na raziskavah R. Boyla, A. L. de Lavoisierja, A. Avogadra in J. Daltona.

Sorodna gesla: adept | Agrippa von Nettesheim, Heinrich Cornelius | Albert Veliki | arkanum | Avogadro, Amedeo | Berthelot, Marcelin | Boyle, Robert | Dalton, John | destilacija | egipčansko naravoslovje | eliksir | kamen modrecev | laboratorij | Lavoisier, Antoine Laurent de | Paracelsus


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek