spajkanje, postopek za trdno spajanje kovin s taljenjem in strjevanjem vezalne kovine (spajka), ki ima nižje tališče od spajanih kovin. Za mehko spajkanje se uporabljajo mehke spajke, zlitine kositra in svinca, ki se talijo pri temperaturi 185–450 °C. Podlaga se mehansko ali kemično očisti (npr. s cinkovim kloridom, kolofonijo), dodana kovina segreje s spajkalnikom. Takšna spajka mehansko ni posebej trdna; uporablja se v elektrotehniki in elektroniki za električne povezave (npr. pri tiskanih vezjih). Za trdo spajkanje jeklenih in neželeznih kovin uporabljajo medno spajko (850–1020 °C), bakrovo spajko (990–1100 °C), srebrovo spajko (620–870 °C). Takšen spoj je mehansko trden; izdelajo ga z varilnim gorilnikom ali v žarilni peči. Spajane površine morajo biti za dober spoj čiste, oksidirano plast je treba pred spajkanjem očistiti (mehansko ali s kemičnimi čistili: kislina, pasta za spajkanje, kolofonija pri mehkem spajkanju in boraks pri trdem spajkanju); preprečiti je treba oksidacijo med spajkanjem. Za spajkanje nakita se uporablja zlata spajka.
Dostopnost