Husserl [húsərl], Edmund, nemški filozof, *8.4.1859 Prostějov, †27.4.1938 Freiburg im Breisgau; učenec F. Brentana; prizadeval si je za novo utemeljitev filozofije kot stroge znanosti v tradiciji evropskega razsvetljenstva; v raziskavah o temelju matematike in v Logičnih raziskavah (Logische Untersuchungen, 1900–01) je nasproti pozitivizmu poudarjal objektivno smiselno celoto logičnih odnosov, tudi intuitivno filozofsko metodo v pomenu čistega zrenja (naperjenost zavesti); nato je razvijal transcendentalno fenomenologijo, ki prek eidetske redukcije (ejdetika) oblikuje evidenco »samodajanja« predmetov v »čisti« zavesti kot metodološko izhodišče opisne analize sveta. Poleg raziskav razl. intencionalnih aktov je Husserl izpeljal številne zgledne fenomenološke analize na vseh fenomenoloških področjih. V svojem poznem obdobju se je vrnil k strožje obravnavani transcendentalni subjektivnosti in h konstituciji sveta v njej, zato so mu očitali idealizem (svet življenja). Husserl je močno vplival na M. Heideggerja in sploh na evropsko kontinentalno filozofijo 20. st.
Dela: Predavanja o fenomenologiji notranjega zaznavanja časa (Vorlesungen zur Phänomenologie des inneren Zeitbewußtseins, 1906–07; objavljeno 1928), Filozofija kot stroga znanost (Philosophie als strenge Wissenschaft, 1911; sl. 1991), Formalna in transcendentalna logika (Formale und transzendentale Logik, 1929), Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo (Ideen zu einer reinen Phänomenologie und phänomenologischen Philosophie, 1950–52; sl. 1997), Kartezijanske meditacije (Cartesianische Meditationen, Husserliana I, 1950; sl. 1975), Kriza evropskega človeštva in filozofija (Die Krisis des europäischen Menschentums und die Philosophie, Husserliana VI, 1962; sl. 1989).
Dostopnost