ohm ([óm], po G. S. Ohmu), om, simbol Ω, merska enota električnega upora. Upornik ima upor 1 Ω, če pri konstantni enosmerni napetosti 1 V skozenj teče tok 1 A. Od 1.1.1990 je enota opredeljena na osnovi kvantnega Hallovega pojava (K. von Klitzing), s katerim se upor določa prek dveh natančno določenih naravnih konstant, Planckove konstante in osnovnega naboja. Tako ga lahko definirajo in izmerijo z natančnostjo 2 · 10–7.

Sorodna gesla: Clark, Latimer | kiloohm | Klitzing, Klaus von | Ohm, Georg Simon | ohmmeter | siemens | volt


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek