spričevalo,
1. splošno: listina z določenimi podatki (npr. zdravniško spričevalo).
2. šolstvo: uradna listina s pisnimi ocenami o vedenju in dosežkih posamezne osebe v določenem obdobju; dokument se podeljuje učencem po določenem ocenjevalnem obdobju na podlagi doseženih uspehov pri ocenjevanju znanja; kljub pogosto izraženim dvomom o objektivnosti je spričevalo zdaj nezamenljiv dokument za ugotavljanje dosežkov učencev.

Sorodna gesla: anamneza | ocena | šolska zakonodaja
3. pravo: po delovnem pravu v posameznih evropskih državah (npr. Nemčiji) je pisno spričevalo dolžan izdati tudi delodajalec ob prekinitvi delovnega razmerja delojemalcu, to je spričevalo o delovni usposobljenosti; vsebovati mora točne podatke o vrsti in trajanju zaposlitve, na zahtevo delojemalca pa tudi podatke o delovni uspešnosti, sposobnostih in sodelovanju; delodajalec je odškodninsko odgovoren, če po lastni krivdi izda spričevalo z netočnimi podatki; delojemalec ima kadarkoli pravico do spričevala, če ga želi predložiti, ko se poteguje za delo.

Sorodna gesla: delovna naloga | usposobljenost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek