papirologija [grško], veda, ki se ukvarja s pisanimi spomeniki, ohranjenimi na papirusu; zapisi v egipčanskem, aramejskem, perzijskem, grškem, latinskem, koptskem in arabskem jeziku oz. pisavi segajo od 4. st. pr. n. š. do srednjega veka (10. st.). Večina izvira iz Srednjega oz. Zgornjega Egipta (mdr. Oksirinh, Fajum), v manjšem obsegu tudi iz Kurdistana, Mezopotamije, Herkulanea in drugod. Ohranjena so predvsem besedila s področja uprave in gospodarstva, iz državnega in zasebnega življenja (pisma), pa tudi književna besedila sicer povsem ali deloma izgubljenih antičnih piscev. Področje papirološkega dela je tudi znanstvena razlaga zapisov na črepinjah (ostrakon) ter na drugih materialih, npr. zapisov na voščenih in lesenih tablicah.
Dostopnost