fluxus [flúksus], umetniška smer, ki skuša, podobno kakor dadaizem, združiti glasbo, gledališko in upodabljajočo umetnost. Kakor pri happeningu tudi tukaj potek dogajanja ni predviden, temveč je spontan, v gledalcu pa mora zbuditi sposobnost čutnega doživljanja. Vrhunec gibanja 1958–63. Predstavniki: Y. Klein, C. Oldenburg, R. Rauschenberg, W. Vostell in J. Beuys. Pomembni avantgardni skladatelji gibanja fluxus so bili J. Cage, N. J. Paik, La Monte Young.
Dostopnost