Melanezija [grško, ‘črni otoki’], otoki v jz. delu Oceanije, 940.000 km2, 6,5 mln. preb. (večinoma Melanezijci); dvojni otoški lok j. od ekvatorja obsega Novo Gvinejo s sosednjimi otoki, Bismarckov arhipelag ter j. Melanezijo s Salomonovim otočjem, Svetokriškim otočjem, Novimi Hebridi (Vanuatu), Fidžijem, Novo Kaledonijo in otoki Loyauté. Del starega gorskega sistema z aktivnimi ognjeniki, pred obalami koralni grebeni; vlažno tropsko podnebje, večinoma deževni gozd. Poljedelstvo, deloma plantaže (predvsem tropsko sadje); živinoreja na Novi Kaledoniji in na Fidžiju; izvoz kopre, kakava, sladkornega trsta, banan, plemenitih vrst lesa; pomembna nahajališča zlata, niklja in kroma. Politično večinoma samostojne države, druga območja pod upravo Francije.
Dostopnost