Pavček, Tone, slovenski pesnik in prevajalec, *29.9.1928 Šentjurij na Dolenjskem; po študiju prava novinar, vodja gledališča, urednik. Nastopil v skupinski zbirki povojnega intimizma Pesmi štirih (1953) z vitalistično liriko in idiličnimi podobami narave. Vitalizem nadaljeval v Poganskih hvalnicah (1976), nato v urejenih, glasovno izoblikovanih oblikah razvijal refleksivno bivanjsko poezijo (Dediščina, 1983, Goličava, 1988). 1984 Prešernova nagrada, izredni član SAZU (od 2001).
Druga dela: Sanje živijo dalje (1958), Ujeti ocean (1964), Zapisi (1972), Temna zarja (1996), Upočasnitve (1998). Pesmi za otroke (Juri Muri v Afriki, 1958, Čenčarija, 1975, Prave (in neprave) pesmi, 1986, Besede za sladkosnede, 1991, Živalski ringaraja, 1994, Majnice, 1996, Deček gre za soncem, 1998) odlikujeta živahna imaginacija in glasovna igrivost. Mojstrsko prevedel ruske, hrvaške in srbske pesnike 20. st.