Tolstoj [tólstoj], ruska plemiška družina (po 1724 grofje), iz katere so izšli trije pisatelji: 1. Tolstoj, Aleksej Konstantinovič, *24.8. (5.9.) 1817 Sankt Peterburg, †28.9. (10.10.) 1875 Krasni Rog; tankočuten lirik larpurlartizma; dramska trilogija Smrt Ivana Groznega (1866; sl. 1979), zgodovinski roman Knez Serebrjani (1863; sl. 1884, 1925).
Sorodna gesla: larpurlartizem2. Tolstoj, Lev Nikolajevič, *28.8. (9.9.) 1828 Jasna Poljana, †7.11. (20.11.) 1910 Astapovo; študija na univerzi v Kazanu ni končal. Kot oficir se je udeležil bojev na Kavkazu in v krimski vojni; 1855 se je umaknil na posestvo Jasna Poljana in tam ustanovil šolo za kmečke otroke. Iz neumornega iskanja resnice so nastala prva dela: Spomini na otroška leta (1852; sl. 1956), Deška leta (1853), Spomini na mladost (1854; sl. 1951), Sevastopolske povesti (1855; sl. 1952), Kozaki (1863; sl. 1947, 1955). Močan literarni vpliv Tolstoja z romanoma Vojna in mir (1864–69; sl. 1932–34), zgodovinsko epopejo iz Napoleonovih časov, in Ana Karenina (1873–76; sl. 1907, 1962), podobo krize zakona in družbe. Konec 70. let religiozna kriza, iskanje smisla življenja; obrat k racionalistično obarvanemu, rigoroznemu prvotnemu krščanstvu in strogemu ravnanju v skladu s pridigo na gori: preprosto življenje, usmiljenost. V številnih polemičnih spisih in romanu Vstajenje (1899; sl. 1931, 1957) se je Tolstoj uprl tedanjemu družbenemu redu, lažni morali, socialni nepravičnosti in vojaški službi; posledica: državna prepoved, izključitev iz pravoslavne Cerkve (1901). Povesti: Smrt Ivana Iliča (1886; sl. 1933), Kreutzerjeva sonata (1889; sl. 1924), Hadži Murat (1901; sl. 1947, 21955); drame: Moč teme (1886; sl. 1907), Sadovi prosvete (1890; sl. 1926), Živi mrtvec (1900; sl. 1912); preproste ljudske povesti. V pedagoških spisih je Tolstoj poudarjal svobodo kot prvino vzgoje.
Sorodna gesla: Freie Bühne | kmečka književnost | kratka zgodba | novela | realizem | ruska filozofija | ruska književnost | vojna književnost3. Tolstoj, Aleksej Nikolajevič, *29.12.1882 (10.1.1883) Nikolajevsk, †23.2.1945 Moskva; 1918–23 v emigraciji, po vrnitvi v ZSSR sledil tendencam v sovjetski književnosti, predvsem v romanu Kruh (1937; sl. 1946) in drami Ivan Grozni (1943). Umetniško prepričljiva trilogija romanov Trnova pot (1919–41; sl. 1958) in biografski roman Peter Veliki (1929–45; sl. 1950).