Termania - Veliki splošni leksikon

Sierra Leone (uradno ime Republic of Sierra Leone, Republika Sierra Leone), majhna država v z. Afriki, ob Gvinejski obali, meji na Liberijo in Gvinejo.

časovni pas	zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina	71.740 km2, S–J 340 km, V–Z 320 km
prebivalstvo	4,7 mln., 66 preb./km2, letna rast 1,6 %, življenjska doba 40 let
glavno mesto	Freetown, 1,0 mln. preb., na severni obali polotoka Sierra Leone
upravna razdelitev	4 province in območje glavnega mesta Freetown (Zahodna provinca)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1961), Britanska skupnost narodov, AU, CEDEO, AKP, OIC
uradni jezik	angleški; sporazumevalni jeziki so različni sudanski jeziki in kriojski jezik (mešanica angleškega in afriškega jezika)
denarna enota	leon (oznaka SLL)

Naravne razmere
Obala ob Atlantskem oceanu je dolga ok. 350 km in razčlenjena (lagune, sipine, otoki, lijakasti izlivi rek); obala je strma in skalnata le na polotoku Sierra Leone. Obalni pas naplavin je širok do 100 km. V notranjosti prehaja ravnina v gričevje, ki se na SV dviga v visoke ravnike, nad njimi pa se dviga staro gorovje Loma (do 1948 m nad morjem). Prevladuje ekvatorialno podnebje; deževna doba junij–september. Letna količina padavin zelo niha med območjem ob morju (več kot 5000 m) in notranjostjo (2000–3000 mm). Povprečna temperatura je 23–28 °C. Proti notranjosti so temperaturna nihanja večja. Ob obali rastejo mangrove. Tropski gozd je zelo izkrčen; danes ponovno pogozdujejo. 30 % površine pokriva gozd, na SV prevladuje savana.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo predvsem sudanska ljudstva (Mendejci, Temnejci, Limbi, Koni idr.). Mendi in Temni predstavljajo dve tretjini prebivalcev. Ob obali živijo kreoli (2 %), potomci nekdanjih sužnjev iz Anglije in Severne Amerike; pomembno vlogo imajo v politiki in gospodarstvu. Manjšina so Libijci (predvsem trgovci) in Evropejci (Angleži). Gosto poseljeni so t. i. Zahodna provinca z velemestno aglomeracijo Freetown in mestnim okrajem Sherbro (na otoku Sherbro) ter rudarski revirji v Vzhodni provinci. Od 1960 se število prebivalcev v mestih zelo povečuje; v mestih živi 32 % prebivalcev. Prevladujejo naravna verstva, 34 % je sunitskih muslimanov. Kreoli so večinoma kristjani. Šolski sistem je zelo pomanjkljiv; ni obveznega šolanja; nepismenih je 75 %. Univerza v Freetownu (od 1967) je nastala iz predhodnice kolidža Fourah Bay (ustanovljen 1827, najstarejši kolidž v črni Afriki), 1963 so jo razširili s kolidžem Njala.

Državna ureditev
Po ustavi (1978) je Sierra Leone predsedniška republika v okviru Britanske skupnosti narodov. Z ustavo 1991 so uvedli večstrankarski sistem, vendar so po vojaškem udaru 1992 razveljavili ustavo. Politiko je vodil začasni vladni svet (NPRC). 1996 s parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami konec štiriletne vojaške vladavine; državljanska vojna pa še ni končana predvsem na V in J države. 1997 znova razveljavljena ustava, parlament razpuščen.

Gospodarstvo
Glavni gospodarski veji sta kmetijstvo in rudarstvo. Kmetijstvo prideluje za domače potrebe in prodajo. Kot oblika obdelave zemlje je še vedno razširjeno požigalništvo. Za domače potrebe pridelujejo riž, proso, koruzo, maniok, sladki krompir in arašide, potreben pa je še dodaten uvoz živil. Izvažajo kavo, kakav, palmova jedra in olje ter ingver. Živinoreja (govedo ndama, odporno proti muhi cece) je razširjeno predvsem na S, na savanskih pobočjih. Ob obali prevladuje ribolov. Potrebe po energiji pokrivajo z lesom (80 %), nafto uvažajo (rafinerija nafte blizu Freetowna). Predvideno je povečanje izkoriščanja voda za pridobivanje električne energije. Rudarstvo sloni na pridobivanju diamantov, zlata, boksita, kromove, železove in titanove rude (rutil). Zaloge diamantov so skoraj izčrpane (dnevni kop), nahajališča pod zemljo pa še niso izkoriščena. Najpomembnejša za izvoz je titanova ruda. Prevladuje predelovalna industrija (kmetijski pridelki, rude), večinoma v Freetownu; preprostejši izdelki so namenjeni za domači trg.
Prometno omrežje je slabo. Večina prometa poteka po cestah (ok. 7500 km) in rečnih poteh; nekatere reke so plovne le v deževni dobi. Železniški promet so odpravili zaradi nedonosnosti (1974). Najpomembnejše pristanišče je dobro zgrajeno naravno pristanišče v Freetownu. Edino mednarodno letališče je s. od glavnega mesta (Lungi).

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	660 mln. USD, 140 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 43 %, industrija 27 %, storitvene dejavnosti 30 %
uvoz (2000, ocena)	145 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	65 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	1,3 mlr. USD

Zgodovina
Zdajšnjo državo Sierra Leone je 1462 odkril Portugalec Pedro de Cintra; pozneje je bilo ustanovljenih več evropskih trgovinskih postojank. 1787 so britanski filantropi ustanovili postojanko Freetown za osvobojene sužnje, 1808 je postala britanska kronska kolonija. 1958 je dežela dobila avtonomijo, od 27.4.1961 pa neodvisnost v okviru Britanske skupnosti narodov. Po državnih udarih (1967 in 1968) je bila 1971 razglašena republika. Predsednik države je postal Siaka Stevens, vodja Vseljudskega kongresa (APC); po spremembi ustave 1978 je postal tudi predsednik vlade. APC je postal edina dovoljena stranka. 1985 je oblast prevzel dotedanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Joseph Saidu Momoh; aprila 1992 odstavljen z državnim udarom. Od maja 1992 je bil predsednik države Valentine Strasser. 1994 je državljanska vojna postopoma zajela vso državo. 16.1.1996 so Strasserja nasprotniki v vojaškem vrhu v nekrvavem državnem udaru vrgli z oblasti in izgnali. Kot novi predsednik države je prisegel njegov namestnik, kapetan Julius Maada Bio (sam se je povišal v generala). Novi režim je napovedal vrnitev k demokraciji in svobodne volitve. 21.1.1996 je Bio sestavil novo vlado (14 civilistov in sedem oficirjev). 26. in 27.2.1996 so v senci državljanske vojne v j. in v. delih države ter nasprotovanja gverile (Revolucionarna združena fronta/RUF, pod vodstvom Fodaya Sankoha), ki se bojuje proti vojaškemu režimu v državi, izvedli parlamentarne in predsedniške volitve. Največ sedežev v parlamentu si je zagotovila Ljudska stranka Sierre Leone (SLPP) pod vodstvom nekdanjega diplomata v OZN, A. A. T. Kabbaha; Kabbah je bil izvoljen za predsednika države. Z njegovim imenovanjem se je končala štiriletna vojaška vladavina, general Bio pa je ostal vrhovni poveljnik oboroženih sil. Kabbah si je prizadeval za sklenitev premirja z uporniki; novembra 1996 sta Kabbah in Sankoh v Abidjanu (Slonokoščena obala) podpisala mirovni sporazum. Toda nemiri se niso polegli. Maja 1997 je vojska pod vodstvom majorja Johnnyja Paula Korome strmoglavila vlado; Kabbah je pobegnil v Gvinejo ter vladi Gvineje in Nigerije zaprosil za vojaško posredovanje. V spor so posegle mirovne sile zahodnoafriških držav pod nigerijskim vodstvom in februarja 1998 končale prevratniški upor v Sierri Leone. Kabbah je spet prevzel predsedniško oblast, toda spopadi z uporniki so se nadaljevali tudi po prihodu mirovnih enot OZN (decembra 1999). Razmere so se začele umirjati šele po britanski aretaciji Sankoha 2000 in do januarja 2002 so razorožili večino uporniških skupin. Kabbah in njegova Ljudska stranka sta zmagala na volitvah maja 2002. Zaradi gospodarskega embarga sosednjih držav (od maja 1997) je ogrožena osnovna preskrba prebivalstva, veliko ljudi pesti lakota.

Sorodna gesla: Freetown | Gvinejska obala | Kabbah, Alhaji Ahmad Tejan | Liberija | zahodna Afrika | ženske družbe

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek