Schönberg [šénberg-], Arnold, tudi Schoenberg, avstrijski skladatelj, *13.9.1874 Dunaj, †13.7.1951 Los Angeles (CA); učenec A. von Zemlinskega; od 1903 živel kot skladatelj in učitelj kompozicije na Dunaju (učitelj A. Berga, A. von Weberna, H. Eislerja idr.); v zvezi s pedagoškim delom razvil in napisal svoj Nauk o harmoniji (Harmonielehre, 1911); 1918–21 društvo za zasebne glasbene izvedbe novih, eksperimentalnih skladb; 1925 v Berlinu; 1933 odšel v izgnanstvo; 1936–44 profesor v Los Angelesu; 1941 postal državljan ZDA. – Sprva skladal v poznoromantičnem slogu, ok. 1909 se je odpovedal tonalnosti in začel pisati atonalne, ekspresionistične skladbe (Tri klavirske skladbe, op. 11). Po 1920 s svojo dvanajsttonsko tehniko razvil vzorec za nov tonski red, ki je nadomestil klasično harmonijo in vplival do serialne glasbe 50. let.
Dela: godalni sekstet Ozarjena noč (Verklärte Nacht, 1899), Pierrot v mesečini (Pierrot lunaire, 1912) za glas in komorni sestav; drami z glasbo Pričakovanje (Erwartung) in Srečna roka (Die glückliche Hand, 1908–13); opera Mojzes in Aron (Moses und Aron, 1930–32, nedokončana); oratoriji, mdr. Preživeli iz Varšave (A Survivor from Warsaw, 1947), Pesmi z gradu Gurre (Gurrelieder) za več glasov, zbor in orkester (1900, instrumentirane 1911); samospevi s klavirsko spremljavo, med njimi Knjiga visečih vrtov (Das Buch der hängenden Gärten, 1908/09); dve komorni simfoniji in druge orkestralne skladbe; štirje godalni kvarteti, godalni trio, pihalni kvintet, klavirske skladbe; knjižno delo: Slog in ideja (Style and Idea, 1950).
Dostopnost