• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
simbol,
1. splošno: čutna podoba; znak, ki predstavlja kakšno pomensko področje, za katerega ni dana neposredno nazorna analogija. Tako so npr. črke simboli za glasove, zelena luč simbol za ‘pelji’, kača simbol zla, riba simbol Kristusa. Povsem abstrahirani simboli so zlasti računski znaki, kemijski simboli, simboli moderne logike. Simboli niso razumljivi sami po sebi, do njihovega celovitega pomena se moramo dokopati, vendar jih je pogosto težko racionalno razložiti. Simbole najdemo že v mitih in naravnih religijah, najtesneje so povezani z mišljenjem in jezikom. S. Freud in C. G. Jung sta simbole nezavednega pojmovala kot nazorne projekcije duševnih vsebin (razlaga sanj, arhetipi).

Sorodna gesla: arhetip | atribut | električni stikalni simboli | Freud, Sigmund | jezik | Jung, Carl Gustav | kemijski simboli | krščanski simboli | logika | mišljenje | računski znaki | simbolika | znak
2. jezikoslovje: dogovorjen črkovni ali nečrkovni znak, ki se rabi namesto besede ali besedne zveze, uporabljen brez pike (npr. O za kisik, l za liter, + za plus).

Sorodna gesla: jezik | krajšava | piktogram | znakovni jezik
3. naravoslovje: označitev, ki v formuli stoji namesto fizikalne količine. Pomembnejši simboli so večidel enotno določeni po vsem svetu.

Preglednica pomembnejših fizikalnih simbolov

a pospešek
A delo
A površina
B gostota magnetnega polja
cp specifična toplota pri konstantnem tlaku
cV specifična toplota pri konstantnem volumnu
C kapaciteta
Cp toplotna kapaciteta pri konstantnem tlaku
CV toplotna kapaciteta pri konstantnem volumnu
D gostota električnega polja
E energija
e električni naboj
E prožnostni modul
E jakost električnega polja
f frekvenca
F sila
g težni pospešek
G gibalna količina
G strižni modul
H jakost magnetnega polja
I jakost električnega toka
j jakost svetlobnega toka
j gostota toka
J vztrajnostni moment
k valovno število
l dolžina
L induktivnost
L vrtilna količina
m masa
m magnetni moment
M navor
p tlak
p polarizirnost
P moč
P polarizacija
P, p gibalna količina
Q toplota
Q, q električni naboj
R električni upor
s pot
S entropija
S površina
T nihajni čas
T temperatura
T, t čas
U električna napetost
U električni potencial
v hitrost
V prostornina (volumen)
W energija
α kotni pospešek
α temperaturni koeficient dolžinskega raztezka
β strižni koeficient
β temperaturni koeficient prostorninskega raztezka
γ površinska napetost
γ specifična teža
Γ vrtilna količina
ε deformacijski tenzor
ε dielektrična konstanta
η izkoristek
η dinamična viskoznost
λ valovna dolžina
λ toplotna prevodnost
µ magnetni moment
µ permeabilnost
ν frekvenca
ν kinematična viskoznost
ρ gostota
ρ gostota naboja
ρ specifični električni upor
σ površinska gostota naboja
χ stisljivost
ω kotna hitrost
ω krožna frekvenca


Sorodna gesla: formalizacija | kemijski elementi | računski znaki
4. politologija: simbol državne oblasti, Slovenija ureja s posebnim zakonom iz 1994 vsebino in uporabo svojih državnih simbolov, to so grb, zastava in himna, poleg tega pa ureja tudi slovensko narodno zastavo, mejni znak.

Sorodna gesla: sramotitev Republike Slovenije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek