homeopatija [grško], način zdravljenja, ki ga je uvedel S. F. Ch. Hahnemann. Temelji na štirih pravilih: 1. bolezni zdravijo zdravila, ki povzročijo pri zdravem nastanek bolezni podobnih znakov (pravilo podobnosti); 2. preskušanje zdravil na zdravih ljudeh; 3. doze zdravila naj bodo takšne, da sprožijo ravno dovolj velik odziv organizma; 4. bolnik sme hkrati jemati samo eno vrsto zdravila. – Homeopatska zdravila dajejo močno razredčena; stopnjo razredčenosti izraža potenca, decimalna (D) ali centimalna (C). Decimalen sistem se uporablja pogosteje, npr. D1 pomeni 10-kratno, D2 pa 100-kratno razredčenje. Uradna medicina ne priznava učinkovitosti homeopatije.

Sorodna gesla: Adiantum | alopatija | črna meta | Hahnemann, Samuel Friedrich Christian | homeo- | načelo podobnosti | naravna zdravila | potenca | studenčni jetičnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek