okluzija [latinsko],
1. medicina: 1) notranja zapora votlega organa (s kamni, klobčiči glist itd.), npr. mehanska zapora (ileus). 2) ugriz.

Sorodna gesla: ileus | obliteracija
2. meteorologija: del atmosferskega frontalnega sistema v zrelem stadiju, na odseku, kjer hitreje potujoča hladna fronta dohiti toplo fronto. Okluzija se začne v bližini središča ciklona in prehaja zunaj okluzijske točke v toplo in hladno fronto, ki sta ločeni s toplim sektorjem.

Sorodna gesla: ciklon | fronta | hladna fronta | topla fronta | topli sektor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek