Mahnič, Anton, slovenski pisatelj, kritik, urednik, *14.9.1850 Kobdilj, †14.12.1920 Zagreb; na Dunaju doktoriral iz teologije, ravnatelj semenišča v Gorici in profesor sakralnih ved, škof na Krku. V mladosti objavljal poezijo in prozo. V Folium Periodicum latinska vzgojna pisma Paedagogica (1881–89), kjer je mdr. obsodil Stritarjevo svetobolje. V literarnem življenju deloval kot kritik: v podlistkih Dvanajst večerov (Slovenec, 1884) s stališča metafizične istovetnosti lepega, dobrega in resničnega ter apriorne neavtonomnosti umetnosti zavrnil izhodišča Prešernove ljubezenske lirike, Aškerčev liberalizem in Gregoričičev pesimizem. V listu Rimski katolik, ki ga je urejal, se je lotil tudi vzgojno škodljivega realizma, naturalizma, ateizma in nihilizma, ki ga je prepoznaval v literarnih delih Trdine, Jurčiča, Tavčarja in Levstika.

Sorodna gesla: filozofija | slovenska zgodovina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek