1. tribut [latinsko, ‘davek’], v antičnem Rimu oddaja premoženja; v vojni so ga pobirali za plačilo vojakov (do sredine 2. st. pr. n. š.).

Sorodna gesla: plačanec
2. tribut, plačilo zmagovalcev v denarju ali lastnini poražencev; tako so plačevale predvsem rimske province; tudi stroški za vzdrževanje državne pošte in prometnih poti.

Sorodna gesla: davek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek