Žalec, mesto v Sloveniji, sredi Spodnje Savinjske doline, v j. delu Celjske kotline, z. od Celja, 257 m nad morjem, 4919 preb.; pomembno gospodarsko, prometno, trgovsko, upravno, kulturno središče. Na Trgu, v starem, osrednjem, sklenjeno pozidanem delu Žalca, več poznogotskih stavb; župnijska cerkev sv. Nikolaja (omenjena že ok. 1260), današnja stavba, zgrajena po 1903 po načrtih graškega arhitekta H. Pascherja, od stare opreme baročna prižnica z reliefi (sredina 18. st.), signirana slika sv. Nikolaja F. Berganta (1764), oljni sliki Žalostna Mati božja in Sveti Lenart freskanta A. J. Lerchingerja; pokopališka cerkev sv. Kancijana, v osnovi romanska, zdaj barokizirana, v oltarju slika cerkvenega zavetnika s tovariši V. J. Metzingerja (1757); Širčeva hiša z letnico 1669 na portalu. Po 1955 Žalec sedež velike občine, nagla rast; številna podjetja, livarna sive litine in barvastih kovin, kemijsko-tekstilno podjetje, podjetja za pridobivanje in predelavo nekovinskih rudnin, inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, polnilnica kokakole. V zadnjem desetletju nova zasebna proizvodna, storitvena, trgovska, obrtna podjetja. 6.9.1868 drugi slovenski tabor, udeleženci so zahtevali zedinjeno Slovenijo. Hiša skladatelja Friderika Širce – Rista Savina (1859–1948) je preurejena v muzej; hmeljarska, gasilska zbirka, likovni salon.

Sorodna gesla: Bergant, Fortunat | Celjska kotlina | Lerchinger, Anton Jožef | Metzinger, Valentin Janez | Petrovče | Savinjska ravan | Spodnja Savinjska dolina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek