karakteristika [grško],
1. splošno: opis bistvenih značilnosti; točen prikaz, oznaka.
2. elektrotehnika: krivulja, ki opisuje značilno vedenje snovi, elementa ali sistema v danih razmerah (parameter). Pri tem je odvisna spremenljivka izhodni signal oz. učinek, neodvisna spremenljivka pa pripadajoči vhodni (krmilni) signal oz. vzrok. Povečanje na vhodu ne pomeni vedno sorazmerega (proporcionalnega) povečanja izhoda; naraščajoče vhodne količine večinoma povzročajo neenakomeren (nelinearen) potek izhodnih količin. Karakteristike materiala npr. kažejo, kako se spreminjajo njegove lastnosti ob obremenitvi. S primerjavo karakteristik različnih konstrukcijskih materialov izberejo najprimernejši material za posamezni primer. Tokovno-napetostne karakteristike elektronskih komponent neposredno pokažejo, da elektronske komponente lahko ojačijo vhodni signal, lahko pa ga tudi popačijo, če je karakteristika nelinearna. Karakteristika sila-pot elektromagneta opisuje njegovo delovno zmogljivost. Vodoravni potek karakteristike pomeni, da je v tem delu krivulje opazovana količina neobčutljiva za spremembe vhodne količine.

Sorodna gesla: delovna točka | inkonstanca | linearnost | parameter | polprevodniška komponenta | radijski svetilnik | strmina | tunelska dioda
3. fizika, tehnika: grafična predstavitev zveze med spremenljivkami sistema; npr. odvisnost toka od napetosti pri tranzistorju ali diodi, počrnitev fotografske emulzije glede na čas osvetljevanja (karakteristika emulzije), sprememba neke lastnosti (pri materialih ali konstrukcijah) zaradi obremenitve (obremenilna krivulja).

Sorodna gesla: diagram | frekvenčna karakteristika | karakteristična količina
4. matematika: tudi kot prilastek karakterističen, izraz za značilno lastnost matematičnega objekta; npr. karakteristični polinom matrike.

Sorodna gesla: mantisa | nelinearnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek