nemške kolonije, čezmorska nemška posest do 1918; osvojitev so pripravljali raziskovalci in trgovci (G. Nachtigal, C. Peters), pa tudi drugi posamezniki; 1882 in 1884 ustanovljeni kolonialni zvezi; O. Bismarck jih je po večletnih odporih najprej razglasil za protektorat in zavaroval s pogajanji, zaščitnimi pogodbami in zvezami: 1884 Nemška Jugozahodna Afrika, Kamerun, Togo, Nova Gvineja; 1885 Nemška Vzhodna Afrika, Bismarckov arhipelag, Marshallovo otočje; 1898 Jiaozhou na jz. obali kitajskega polotoka Šantung (z zakupno pogodbo); 1899 Karolinsko in Mariansko otočje ter otočje Palau (nakup od Španije), z. del Samoe (s pogodbo z ZDA in Veliko Britanijo); 1911 Novi Kamerun. 1891 je nemška država sama prevzela upravo nemških kolonij, ki so skupaj obsegale ok. 2,9 mln. km2 in imele ok. 12 mln. preb. Določeno vlogo so nemške kolonije igrale kot naselitvene kolonije. Z versajskim mirom 28.6.1919 je Nemčija izgubila vse kolonije.
Dostopnost