vrtnice, iz divjih šipkov vzgojene okrasne rastline. Zgodovina vrtnic sega 5000 let nazaj na Kitajsko. Olje iz vrtnic in rožno olje sta bila pomembna že v Siriji in Babilonu. Rimljani so uvažali veliko vrtnic iz Egipta, dokler jih niso začeli sami gojiti (v j. Italiji) v posebnih rastlinjakih, ogrevanih s toplo vodo. Rdeče vrtnice veljajo za simbol ljubezni; pozneje so ponazarjale čistost in bolečino Matere božje. Že v 15. st. so poznali galski šipek; ponekod ga gojijo še danes; veljal je za zdravilno rastlino, vendar je večinoma le nekoliko izboljšal okus zdravilom. K »starim vrtnicam« sodita močno dišeči stolistni šipek (Rosa centifolia) iz rimske dobe in damaščanska vrtnica (Rosa damascena). Zdaj je znanih več kot 13.000 sort vrtnic, hibridov, ki so nastali s križanjem razl. sort. Večina teh oblik izhaja iz osmih vrst vrtnic, ki so jih iz Azije prinesli v Evropo. Z gojenjem in plemenitenjem so iz občutljivih izhodnih vrst, kot sta čajevka (Rosa odorata) in bengalska vrtnica (kitajska vrtnica, Rosa chinensis), vzgojili odporne, bogato razrasle, trajno cvetoče in dišeče grmiče. V 19. st. so vzgojili hibridne čajevke (velikocvetne grmičaste vrtnice) s cvetovi razl. velikosti, barv in oblik; sem sodijo znana velika dvobarvna Gloria dei ter drobnocvetni, a trajni, proti mrazu odporni sorti Polyantha in Remontana; te ne cveto vse leto; razraščajo se v lepe velikocvetne grme. Vrtnice Floribunda (grmičaste vrtnice s cvetovi v šopih, mnogocvetne vrtnice) so vzgojili v 20. st. s križanjem čajevk s sorto Polyantha, vrtnice Grandiflora pa s križanjem sort Floribunda in Polyantha. Vrtnice plezalke so močne rasti z dolgimi poganjki in s šopi manjših cvetov. Grmičaste vrtnice so večinoma divje vrste, robate in odporne proti mrazu, npr. zelo bodeča mnogocvetna vrtnica (Rosa multiflora), ki ustvarja neprehodne, do 3 m visoke in več kot 4 m široke žive meje. Pritlikave vrtnice zrastejo le do 30 cm visoko, majhni cvetovi se odpirajo vse poletje v gostih grmičih. Plazeče se pokrovne vrtnice prekrivajo tla z bogato cvetočimi poganjki. Vzgojili so jih šele v zadnjem času. Žlahtne sorte vrtnic zahtevajo veliko sonca ter grudasta ilovnata tla s peskom, šoto, kravjeki, apnencem in kalijevimi solmi; zimska zaščita pred mrazom: osipavanje ali pokrivanje s smrekovimi vejami (nujno pri čajevkah in hibridih); spomladi je treba obrezati do tri brste na poganjku (razen pri mnogocvetnih sortah); potrebni so občasno gnojenje, pravočasna zaščita pred boleznimi, npr. listnimi ušmi ali pepelasto plesnijo. V močnem deževju ali zaradi pogostega zalivanja lahko začno cvetovi in cvetni popki gniti.
Dostopnost