Herder [hêrder], Johann Gottfried von (od 1802), nemški filozof in teolog, *25.8.1744 Morąg, †18.12.1803 Weimar; po študiju teologije v tedanjem Königsbergu (podpiral ga je zlasti J. G. Hamann) pridigar v Rigi; 1769 potovanje po morju v Nantes, kar je odločilno vplivalo na njegovo omiko (Dnevnik mojega potovanja, Journal meiner Reise, 1769, objavljen postumno); od 1776 generalni superintendant in pridigar na dvoru vojvode Karla Avgusta v Weimarju (prijateljstvo z J. W. von Goethejem, F. von Schillerjem idr.). Herder je vstopil v javnost s kritično razpravo o umetnosti in književnosti (Fragmenti o novejši nemški književnosti, Fragmente über die neuere deutsche Literatur, 1767, Kritični gozdovi, Kritische Wälder, 1769). Pozneje se je vse bolj ukvarjal s teološkimi, filozofsko-zgodovinskimi in filozofskimi vprašanji. Velja za začetnika viharništva in utiralca poti nemški klasiki. Za njegovo mišljenje je značilna zgodovinska zavest, ki pojmuje naravo in zgodovino kot napredovanje k vse večji harmoniji. Najvišji ideal in smoter vsega razvoja je humanost (Ideje k filozofiji zgodovine človeštva, Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit, 1784, Filozofija zgodovine in njen pomen za oblikovanje človeštva, Philosophie der Geschichte zur Bildung der Menschheit, 1784; sl. 1995, Pisma o napredovanju humanosti, Briefe zur Beförderung der Humanität, 1794). Herderjeva filozofija jezika in teorija o nastanku jezika je bila vplivna vse do 20. st. (Razprava o izvoru jezika, Abhandlung über den Ursprung der Sprache, 1772); spodbudila je zanimanje za ljudsko pesništvo, s čimer je vplival na romantiko (Glasovi ljudstev v pesmih, Stimmen der Völker in Liedern, 1778–79).
Dostopnost