kapela,
1. arhitektura: za bogoslužje namenjen manjši prostor v cerkveni stavbi ali manjša samostojna stavba (molilnica, krstilna, grobna kapela). Sprva molilnica, v kateri so hranili plašč (latinsko cappa) sv. Martina iz Toursa (kaplan), nato splošna označitev za molilnice v palačah (Sainte Chapelle) in gradovih.

Sorodna gesla: cerkvena arhitektura | kaplan
2. glasba: sprva vsi glasbeniki na dvoru ali pri cerkvi, pozneje na posebnem prostoru v cerkvi zbrani pevci, ki so večinoma peli a cappella, tj. brez orkestrske spremljave; od 17. st. instrumentalni orkester, ki ga vodi kapelnik.

Sorodna gesla: kapelnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek