saharin [grško], imid o-sulfobenzojske kisline, benzosulfimid, C7H5NO3S, beli, v vodi težko topni kristali, ki so 500-krat slajši od navadnega sladkorja (saharoze). Saharin se izloča nespremenjen, nima hranilne vrednosti; uporablja se v prehrani bolnikov s sladkorno boleznijo; nadomeščajo ga že druga sintetična sladila (sladkorni nadomestki). Prvič ga je 1878 sintetiziral kemik Fahlberg v Baltimoru.