Vandali, vzhodnogermansko ljudstvo, ki se je v 1. st. pr. n. š. iz Severne Jutlandije in Zelandije čez spodnji tok Odre in Vislo preselilo v Šlezijo (ta je dobila ime po vandalskem plemenu Silingi) in z. Poljsko. Deli ljudstva (Hasdingi) so napredovali proti JV in se v drugi polovici 2. st. naselili na v. območjih Karpatov, od tam prodrli na območje Tise in nazadnje naprej proti Z. 401 jih je Stilihon v Noriku sprejel v službo kot federate rimskega cesarstva. Toda že 406 so noriški in šlezijski Vandali skupaj z deli drugih germanskih ljudstev (Gepidi, Markomani, Kvadi) in z Alani prestopili reko Ren, ropali Galijo, 409 prešli Pireneje in se 411 naselili v Španiji. Ogrozili so jih Zahodni Goti, ti so 418 uničili Silinge in Alane, zato so se Vandali 428 pod vodstvom Gajzerika umaknili v s. Afriko (pribl. 80.000 ljudi) in na območju rimske province Africa ustanovili državo (s Kartagino, zavzeto 439, kot glavno mesto); samostojnost te je Rim priznal 442. 455 so izropali Rim. Gajzeriku so po načelu dedovanja najstarejšega na prestolu sledili: Hunerik (477–488) kot arijanec in oster preganjalec katolikov, Gunthamund (484–496), Thrasamund (496–523), Hilderik (523–530) in Gelimer (530–534); ko je Gelimerja 533/534 porazil Belizar in so izgnali preživele, je vandalska država propadla.
Dostopnost