fibula [latinsko],
1. splošno: zaponka za spenjanje obleke. Prvič se je pojavila v 13. st. pr. n. š. v Evropi. V zelo preprosti obliki (po konstrukciji podobni varnostni zaponki) se je hitro razširila po Italiji in srednji Evropi. Odtlej je sestavni del noše. Oblike fibule so se skozi čas spreminjale. Razl. je bilo tudi njihovo število in način pripenjanja, odvisen je bil predvsem od spola oseb, ki so jo nosile. Posebno lepo izdelane fibule poznamo iz obdobja preseljevanja ljudstev in iz merovinške dobe.

Sorodna gesla: agrafa | broška | Merovingi
2. anatomija: mečnica, kost goleni: spodnja okončina.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek