avtoimunske bolezni [grško-latinsko], bolezni, ki niso posledica delovanja zunanjih vplivov na organizem (okužb, strupov, poškodb idr.), temveč delovanja telesa proti samemu sebi, npr. s tvorbo protiteles za antigene svojih celic (protitelesa). Avtoimunska reakcija se sproži tudi takrat, ko se telesne snovi pod vplivom eksogenih in endogenih dejavnikov tako spremenijo, da postanejo telesu tuje. Imunski sistem se nanje odziva kot na tujke (antigeni). Možni vzroki avtoimunskih bolezni so mikroorganizmi in kemične snovi, ki spremenijo površino nekaterih celic. Dokazano je, da tudi pri nekaterih vrstah anemijeavtoprotitelesa okvarjajo rdeče krvne celice. Avtoprotitelesa za antigene lastnih trombocitov lahko povzročijo tudi nagnjenje h krvavitvam (hemoragija).
Dostopnost