Termania - Veliki splošni leksikon

Honduras (uradno ime República de Honduras, Republika Honduras), država v Srednji Ameriki, med Gvatemalo, Salvadorjem in Nikaragvo.

časovni pas	srednjeevropski čas – 7 ur
površina	112.088 km2, S–J 330 km, V–Z 650 km
prebivalstvo	6,4 mln., 57 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 66 let
glavno mesto	Tegucigalpa, 769.000 preb., 940–1080 m nad morjem, v rodovitni kotlini ob Ríu Choluteca na J države
upravna razdelitev	18 departmajev, ki jih vodijo guvernerji, te imenuje predsednik republike
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945), OAS, ODECA, MCCA, SELA
uradni jezik	španski; pogovorni jezik je tudi angleščina, v notranjosti indijanska narečja
denarna enota	lempira (oznaka HNL)

Naravne razmere
Honduras je za Nikaragvo druga največja srednjeameriška država. Pripadata mu še otočji Islas de la Bahía in Islas del Cisne (Labodji otoki) v Karibskem morju. Ok. 650 km dolg obalni pas ob Karibskem morju se proti V razširi v obsežno, z lagunami in močvirji prepredeno ravnino (La Mosquitia). Na j. strani ima Honduras v zalivu Golfo de Fonseca še 80 km tihooceanske obale. Večji del Hondurasa je hribovje, ki pripada Kordiljeram in je razčlenjeno v 2000–2500 m visoke hrbte in vmesne kotline. Najvišji vrh je Cerro Las Minas (2865 m) na zahodu. V nasprotju s sosednjimi državami v Hondurasu ni delujočih ognjenikov ali pogostih potresov, saj se ga vulkanski tihooceanski niz na skrajnem J samo dotakne. Za tropsko podnebje so na karibski strani značilne padavine prek vsega leta (na leto do 3000 mm), na tihooceanski strani pa so zimski meseci brez padavin (na leto 1100–2000 mm). Povprečna letna temperatura je v nižavjih 26–28 °C, v manj namočenih kotlinah med gorami ok. 20 °C. Na karibski strani so poleti pogosti vrtinčasti viharji. Tretjino površine Hondurasa pokrivajo gozdovi. V nižavju ob karibski obali raste tropski deževni gozd, v v. delu tudi močvirno rastje. Na višjih območjih so gorski gozdovi, na bolj namočenih pobočjih tudi hrastovi in borovi gozdovi. V sušnejših medgorskih kotlinah je grmičasta in suha savana, v ravnini ob Tihem oceanu so sušni gozdovi.

Prebivalstvo
Prebivalci Hondurasa so večinoma mestici (mešanci med belci in Indijanci), ok. 5 % je čistokrvnih Indijancev, nekaj črncev in mulatov, ki so potomci afriških sužnjev (predvsem v ravnini ob Karibskem morju), ter belcev, večinoma potomcev starošpanskih priseljencev. Veliko je tudi beguncev, posebej iz Salvadorja in Nikaragve. Najgosteje poseljeni sta območji obeh velikih mest Tegucigalpa in San Pedro Sula, v. deli države so zelo redko poseljeni. V mestih živi ok. 40 % prebivalcev. Velik del prebivalstva je katoličanov, drugo so protestantske skupnosti in pripadniki tradicionalnih verstev. V šolstvu primanjkuje šol in učiteljev, zato je kljub obveznemu šolanju nepismenih še vedno 30 % ljudi, na podeželju še veliko več. Najstarejša izmed sedmih visokih šol je državna univerza v Tegucigalpi (ustanovljena 1847).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1982 (zadnje spremembe 1995) je Honduras predsedniška republika. Za štiri leta neposredno izvoljeni predsednik republike je hkrati tudi predsednik vlade; ponovna izvolitev ni mogoča. Zakonodajni organ je narodna skupščina s 128 poslanci, prav tako izvoljenimi za štiri leta. Velik vpliv na politično dogajanje ima vojska. Pravosodje je urejeno predvsem po španskem in čilskem zgledu. Splošna vojaška obveznost. Honduras velja za najzanesljivejšega zaveznika ZDA v Srednji Ameriki.

Gospodarstvo
Honduras je ena najrevnejših držav v Srednji Ameriki. Najpomembnejša gospodarska panoga je kmetijstvo, v katerem je zaposlena dobra polovica aktivnega prebivalstva. Kmetijski pridelki, posebej kava in banane, dajejo tri četrtine dohodka od izvoza. 1975 večinoma nacionalizirane plantaže banan (kljub temu so še vedno v lasti ameriških družb) so na s. obali, kavo gojijo v hribovju na zahodu. Za izvoz pridelujejo še bombaž, tobak, sladkor, kokosove orehe, ananas in drugo južno sadje, za domače potrebe koruzo, riž, proso, krompir in fižol. Nekaj osnovnih živil morajo tudi uvažati (pšenica, mlečni izdelki). Kmetijske površine in nasadi zavzemajo okoli šestino ozemlja, tretjina so travniki in pašniki. Živinoreja je ekstenzivna, najpomembnejša je govedoreja; živino in meso tudi izvažajo, predvsem v ZDA in v Portoriko. Ribištvo je razvito na karibski in tihooceanski obali, predvsem lov rakov (rarogi, kozice). Močvirni bor (t. i. pitchpine) s SV daje dragocen les in terpentinovo olje; pridobivajo tudi tropski plemeniti les (mahagoni, cedrovina, ebenovina idr.). Honduras ima precejšnje rudno bogastvo (srebro, zlato, svinec, cink, antimon idr.), ki ga le delno izkoriščajo. Tudi rudniki so večinoma v lasti ameriških koncernov. Slabo razvita industrija je omejena na predelavo domačih kmetijskih pridelkov in lesa. Glavne trgovinske partnerice so ZDA, članice EU in Japonska. Najpomembnejši cestni povezavi sta panameriška cesta, ki poteka skozi j. dele Hondurasa, in atlantsko-tihooceanska cesta, ki povezuje pristanišče Puerto Cortés ob Karibskem morju prek Tegucigalpe s tihooceanskim pristaniščem San Lorenzo. Železnice so samo na karibski obali, deloma za prevoz banan s plantaž v izvozna pristanišča (Puerto Cortés, Tela, La Ceiba, Balfate), deloma za javni prevoz; načrtujejo gradnjo novih železniških prog. Mednarodna letališča so v Tegucigalpi (Toncontin), San Pedro Suli in La Ceibi. Za turiste sta zanimiva predvsem majevsko mesto Copán ob gvatemalski meji in del karibske obale.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	5,9 mlr. USD, 930 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 18 %, industrija 32 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2001, ocena)	2,7 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001)	5,6 mlr. USD

Zgodovina
Severni del Hondurasa je bil del nekdanjega ozemlja Majev. 1502 je na honduraški obali pristal Kolumb; dve desetletji pozneje se je začela španska kolonizacija; 1539 je postal del generalnega kapitanata Gvatemala, boji za osvoboditev izpod Špancev so se končali 1821; 1824–38 del Združenih provinc Srednje Amerike. Ob koncu 19. st. je prišel s prodajo obsežnih površin severnoameriškim družbam pod politični in gospodarski vpliv ZDA. Civilne vlade, ki so si prizadevale za nujno potrebne socialne reforme, so bile le kratkotrajne izjeme. 1969 se je zapletel v vojno s Salvadorjem (nogometna vojna). Od začetka 80. let so zaradi državljanskih vojn v Salvadorju in Nikaragvi začeli množično prihajati begunci. Mejno območje na J so od 1981 uporabljali kontraši, ki so se borili proti sandinistom v Nikaragvi in so jih podpirale ZDA. Na predsedniških in parlamentarnih volitvah 26.11.1989 je zmagala Nacionalna stranka (PN); predsednik države in vlade je postal R. L. Callejas Romero. Na predsedniških in parlamentarnih volitvah 28.11.1993 je zmagala Liberalna stranka Hondurasa (PLH); predsednik države in vlade je bil C. R. Reina Idiaquez. Volitve 1997 je spet dobila PLH, predsednik je postal Carlos Flores Facussé. Septembra 1998 je Honduras hodo prizadel orkan Mitch (5600 mrtvih, 1,4 mln. ljudi ostane brez doma); večina jih je umrla zaradi zemeljskih plazov s pobočij, kjer so prej izsekali gozd. Do 2000 so odpravili najhujše posledice. Januarja 2001 je bil za predsednika izvoljen Ricardo Maduro Joest.

Sorodna gesla: Agalta | Callejas Romero, Rafael Leonardo | kontraši | Maji | panameriška cesta | Reina Idiaquez, Carlos Roberto | Roatán | Salvador | San Pedro Sula | Tegucigalpa

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek