dagerotipija, fotografski postopek, imenovan po francoskem umetniku L. J. M. Daguerru, razvit 1839. Posnetek – dagerotip – je pozitivna slika na spoliranem premazu srebra na bakreni plošči. Nastane zaradi učinka par živega srebra. Postopek obsega pet tehnoloških operacij: 1. oslojevanje: na bakreno ploščo elektrolitsko nanesejo sloj kovinskega srebra in ga polirajo do visokega leska; 2. senzibiliziranje: v komori, ki ne prepušča svetlobe (ionizacijska škatla), ploščo izpostavijo učinkovanju ionizacijskih jodovih par (jodova tinktura), za toliko časa, da je enakomerno prekrita z oranžnim slojem srebrovega jodida; ta premaz je občutljiv za svetlobo; 3. osvetljevanje: v primerni kameri senzibilizirano ploščo osvetljujejo 20 minut. Da bi dobili ne le pozitivno sliko, ampak sliko, na kateri bi bili predmeti tudi na pravilni strani, mora biti kamera opremljena z zrcalom (na današnjih fotografijah negativih predmeti niso na pravi strani); 4. razvijanje: pri razvijanju učinkujejo vroče pare živega srebra (60 °C); živo srebro se sorazmerno z osvetlitvijo spaja s srebrom in na plošči ustvarja svetle lise; 5. fiksiranje: neaktiviran srebrov jodid so spirali s šibko raztopino kuhinjske soli (pozneje so jo zamenjali z natrijevim hiposulfitom); s spiranjem dobi slika obstojnost. Sliko na dagerotipu tvori mlečna usedlina živosrebrne spojine v svetlih delih in razkrito srebro črne barve v temnih delih. Dagerotip je en sam in ga ni mogoče razmnoževati, zato so se uveljavili postopki pozitiv-negativ; k temu je pripomogel tudi Slovenec J. A. Puhar.
Dostopnost