transformacija [latinsko], 1. splošno:sprememba.2. genetika:1) prenašanje dednih zasnov (gen) z dodatno DNK, ki te dedne zasnove vsebuje; transformacijo je 1928 prvič izvedel F. Griffith pri mišjih pnevmokokih. Na temelju poskusov s transformacijo je 1943 O. Th. Avery ugotovil, da je DNK nosilka dednega sporočila. DNK, ki pride v celico s transformacijo, se ne razgradi, temveč se lahko z rekombinacijo vgradi v genom. Geni, ki so tako prispeli v celico, postanejo dedni. Tudi sprememba normalne celice v rakasto, ki jo sprožijo virusi, je posledica transformacije (virusi). 2) čutilna fiziologija.
Sorodna gesla: Avery, Oswald Theodor | čutilna fiziologija | DNK | gen | paraseksualnost | pnevmokok | rekombinacija | virus3. matematika, fizika:sprememba (preslikava) geometrijskega objekta ali druge formalne celote (enačbe, integrala itd.) v sorodno (simetrično, podobno, kongruentno itd.) obliko; transformaciji koordinatnih sistemov sta npr. premik in vrtenje okoli izbrane osi. Tako npr. Lorentzova transformacija predstavlja vrtenje štirirazsežnega prostora. Fizikalne zakone po možnosti formulirajo tako, da pri transformaciji koordinatnega sistema ostanejo nespremenjeni (invariantni).
Sorodna gesla: koordinate | koordinatni sistem | Lorentzova transformacija | preslikava | teorija invariant4. tehnika:pretvarjanje ene oblike energije v drugo (npr. električne v mehansko) ali pretvarjanje električne energije z visoko napetostjo v energijo z nizko napetostjo in obratno (transformator). V računalništvu in kibernetiki pretvarjanje ene vrste podatkov v drugo, ali vhodnih podatkov v izhodne.
Dostopnost