Heziod (Hesiodos), grški epski pesnik iz Askre v Bojotiji, umrl ok. 700 pr. n. š., živel kot pastir in kmetovalec. Od Homerjevega sveta junakov in bogov in njihove olimpske vedrine ga ločuje globok prepad; bogovi njegove Teogonije (teogonija) so stroge, veličastne sile. V svoji poučni pesnitvi Dela in dnevi (Erga kai hemerai) je častil pošteno, delovno življenje malih ljudi, obsojal podkupljivost plemiških sodnikov in podal prvo grško etiko. Z mitom o petih človeških rodovih, ki jih je potegnil vse do svojega časa, je Heziod naredil premik k historični zavesti; v pesimističnem sosledju od zlatega do železnega obdobja se zrcalijo takratne družbene napetosti. Drugače kot Homer se kaže Heziod kot individualna pesniška osebnost; ustanovil je zvrst epske poučne pesnitve, vplival na Heraklita in Parmenida, kot zagovornik neomajnega pravnega reda na Solona in Ajshila. – V slovenščini Teogonija. Dela in dnevi (1974).
Dostopnost