živalske združbe, skupine primerkov ene živalske vrste; nastale pasivno, npr. ob pomoči vetra in morskih tokov (meduze) ali ker so se osebki zelo razmnožili, ob tem pa so slabo gibljivi (listne ušice), ali aktivno, npr. zaradi obilice ali pomanjkanja hrane, ugodnih razmer za gnezdenje, skupno prenočevanje. – Družabne živali iščejo vrstnike in ostanejo z njimi. Najmanjša živalska združba je družina, tj. mati ali par s potomci, razširjena pri vrstah, ki skrbijo za potomstvo; večinoma obstaja samo krajši čas; pavijani idr. vrste opic se zbirajo v horde; tropi, črede ali krdela kopitarjev, volkov, delfinov, jate rib, ptic itd. združujejo veliko primerkov; pri nekaterih vrstah se razvije za skupnost koristna delitev dela (stražarji, goniči pri skupnem lovu); s hierarhijo se lahko oblikuje notranja organizacija živalske združbe. Trdno socialno strukturo ima živalska država (npr. pri nekaterih žuželkah).
Dostopnost