kristalna mreža, prostorska ureditev gradnikov kristalov, tj. atomov, molekul ali ionov. Kristalno mrežo sestavljajo osnovne celice, tj. najmanjše tvorbe, ki še vsebujejo vse lastnosti kristalov. Po obliki ločimo osnovne celice v sedem kristalografskih sistemov (singonije, Bravaisove mreže). Kubični sistem ima najvišjo simetrijo (kocka), triklinski pa najmanjšo (dolžine vseh stranic in vsi koti so razl.). Med njima so tetragonalni, heksagonalni, romboedrični, rombični in monoklinski sistem. V majhnih, z očesom vidnih drobcih kristalov je sestavljeno več milijard takšnih osnovnih celic. Snovi, ki sestavljajo kristale, se navadno uredijo v kristalno mrežo, ki so zanje značilne: podobno kakor kuhinjska sol so npr. zgrajene skoraj vse soli halogenih elementov. Ogljik se lahko uredi v dve popolnoma različni kristalni mreži: v grafitno mrežo, v kateri so mrežne ravnine med seboj slabo vezane, in v zelo močno vezano diamantno mrežo. Kristalno mrežo določajo z rentgensko strukturno analizo, na monokristalu merijo z Braggovometodo z vrtečim se kristalom, z Debye-Scherrerjevim postopkom, Lauejevim postopkom in drugimi postopki za analizo kristalne strukture. Vrsta kristalne mreže (ionska, atomska, kovinska in molekulska) je odvisna od kemijskih vezi med gradniki kristala.