Andaluzija (špansko Andalucía [andalusíja]), pokrajina v j. Španiji, s središčem v široki, rodovitni kotlini ob reki Guadalquivir, na S jo oklepa pogorje Sierra Morena in na V Betijsko gorovje s Sierro Nevado (3478 m). V kotlini ob Guadalquivirju in Granadski kotlini so velika zajezitvena jezera za namakanje (huerta) z nasadi oljk, vinske trte, hrasta plutovca, sladkornega trsta in njive z rižem, pšenico. V goratem in stepskem svetu prevladuje živinoreja (tudi vzreja bikov za bikoborbe). Predvsem v Sierri Moreni so rudniki bakrove, svinčeve in železove rude. V Andaluziji so številni umetniški spomeniki iz mavrskega obdobja. Kot avtonomna regija (87.268 km2, 7,8 mln. preb.) obsega osem provinc: Granada, Sevilla, Córdoba, Almeria, Cádiz, Huelva, Jaén in Málaga.

Zgodovina: tu je bila rimska provinca Baetica, potem so jo zasedli Vandali in Vizigoti. 711 so jo zasedli Mavri, za dolga stoletja je prevladal islam, vse dokler je ni 1212 osvobodila Kastilija.

Sorodna gesla: Almería | andaluzit | Betijsko gorovje | Cádiz | Córdoba | Granada | Huelva | huerta | Jaén | Kastilija | Málaga | Marismas | Sevilla


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek