1. Humboldt [húmbolt], Wilhelm von, baron, nemški učenjak in državnik, *22.6.1767 Potsdam, †8.4.1835 Berlin; Schillerjev in Goethejev prijatelj, sprva pisal literarnokritična dela; 1802–08 pruski ministrski rezident pri Svetem sedežu v Rimu. Kot vodja pruske kulturne politike (1809/10) ustanovil univerzo v Berlinu in reformiral osnovno šolo in gimnazijo v duhu neohumanizma; 1810 poslanik na Dunaju, potem tesen Hardenbergov sodelavec; Prusijo sta zastopala na dunajskem kongresu (1814/15), vendar se je tam Humboldt zaman zavzemal za močnejšo nemško enotnost; 1817 poslanik v Londonu. Zaradi pruske reakcionarne politike je 1819 zapustil državno službo in se povsem posvetil svojim jezikoslovnim študijam in utemeljil primerjalno jezikoslovje (O raznolikosti človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu, Über die Verschiedenheit des menschlichen Sprachbaus und ihren Einfluß auf die geistige Entwicklung des Menschengeschlechts, 1836). Tesno vezan na nemško klasiko in prežet z liberalno miselno dediščino je Humboldt postal eden izmed voditeljev neohumanizma.
Sorodna gesla: dunajski kongres | Forkel, Johann Nikolaus | Hardenberg, Karl Avgust | izobraževanje | klasika | nemška književnost | neohumanizem | Prusija | Spranger, Eduard | univerza2. Humboldt, Alexander von, baron, nemški naravoslovec in geograf, brat W. Humboldta, *14.9.1769 Berlin, †6.5.1859 prav tam; zaslovel po rezultatih svojih potovanj, ki so spodbudili nastanek novih znanstvenih panog (vulkanizem, zemeljski magnetizem, geografija rastlinstva). Kot dvajsetletnik spremljal J. G. Forsterja po z. Evropi; s francoskim botanikom Aiméjem Bonplandom 1799 potoval po Španiji, Tenerifi in dotlej neznani Venezueli (Orinoko), 1800 po Kubi, 1801–03 po Kolumbiji (Río Magdalena), Ekvadorju (vzpon na Chimborazo) in Peruju; 1803/04 sta oba raziskovala v Mehiki (Popocatépetl) in se prek Severne Amerike vrnila v Evropo. 1829 je Humboldt potoval po z. in jz. Sibiriji. – Humboldtova dela, zlasti Potovanje v ekvatorialne predele Novega sveta (Voyage aux régions équinoxiales du Nouveau Continent, 30 knjig, 1805–34) in Mineraloško-geognostično potovanje na Ural, Altaj in Kaspijsko jezero (Mineralogisch-geognostische Reise nach dem Ural, dem Altai und dem Kaspischen Meere, 2 knjigi, 1837–42), so mojstrovine primerjalnega opazovanja naravnih pojavov in opisov pokrajine. V svojem glavnem delu Kozmos, osnutek fizičnega opisa sveta (Kosmos, Entwurf einer physischen Weltbeschreibung, 5 knjig, 1845–62) je s pregledom razvoja geografije in naravoslovja ustvaril metodološko nov vidik, v katerem je združil mišljenje klasične dobe z duhom nastajajočih eksaktnih naravoslovnih znanosti.
Dostopnost