znanost, sistem metodično zagotovljenih objektivnih spoznanj o nekem predmetnem področju. Predmetno področje je lahko vsako stvarno stanje, ki ga je mogoče spoznati neposredno ali s pomožnimi sredstvi: številska in prostorska razmerja (matematika, geometrija), neživa in živa narava (naravoslovne znanosti), pojavi družbenega življenja (družboslovje). Vsaka znanost je za raziskovanje svojega predmetnega področja razvila svoje metode ali jih prevzela od drugih znanosti. K metodologiji znanosti sodi opredelitev postavk (aksiom), oblikovanje hipotez in teorij, pa tudi navajanje stopnje zanesljivosti vsake izjave (zakon, pravilo). Če spoznanja oz. metode neke znanosti uporablja kakšna druga znanost, govorimo o pomožni znanosti. Filozofijo so delno razumeli kot metodološkokritičen temelj oz. kot poenotenje vseh posameznih znanosti (teorija znanosti) in delno, skupaj z drugimi znanostmi o družbi, kot neznanstveno mišljenje. V slovenščini zato zanje večkrat uporabljamo izraz veda. Od začetka novega veka se je matematično utemeljeno naravoslovno-empirično raziskovanje vse bolj drobilo in privedlo do vse več spoznanj posameznih znanosti ter k razvoju tehnike kot uporabne znanosti. V najnovejšem času so se okrepili pomisleki o posledicah tehnične produkcije za okolje in človeško vrsto, pa tudi etično vprašanje odgovornosti znanosti za njene dosežke. Znanstvene postopke za pridobivanje novega znanja in spoznanj imenujemo raziskovanje; znanstvenoraziskovalna dejavnost organizirano poteka predvsem na univerzah, samostojnih inštitutih, v industrijskih raziskovalno-razvojnih oddelkih, vladnih agencijah in podobnih organizacijah.
Dostopnost