Termania - Veliki splošni leksikon

Sao Tome in Principe (uradno ime República Democrática de São Tomé e Príncipe, Demokratična republika Sao Tome in Principe), majhna otoška država v Gvinejskem zalivu, ok. 250 km z. od afriške obale, obsega glavni otok São Tomé in 135 km severneje ležeči otok Príncipe ter nekaj manjših nenaseljenih skalnatih otokov.

časovni pas	srednjeevropski čas
površina	964 km2; razdalja glavnega otoka São Tomé (836 km2): S–J 48 km, V–Z 30 km
prebivalstvo	144.000, 149 preb./km2, letna rast 2,3 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto	São Tomé, 52.000 preb., ob širokem zalivu na severovzhodu otoka São Tomé
upravna razdelitev	sedem okrožij (distriktov), od teh šest na otoku São Tomé in otok Príncipe kot sedmo okrožje
članstvo v organizacijah	OZN (od 1975), AU, AKP
uradni jezik	portugalski; pogovorni jezik je kreolska portugalščina
denarna enota	dobra (oznaka STD)

Naravne razmere
Oba otoka sta hribovita in sodita k verigi vulkanskih Gvinejskih otokov, ki potekajo od Kameruna proti JZ (Kamerunska črta). Na otoku São Tomé se dviga osrednje višavje (Pico de São Tomé, 2024 m nad morjem); na otoku Príncipe se hribovje dviga do 950 m nad morjem. Država leži neposredno ob ekvatorju in ima ekvatorialno podnebje s povprečno temperaturo 25–30 °C, v višjih delih ok. 20 °C. Letna količina padavin (deževna doba oktober–maj) 1000–4000 mm v višavju. Otoki so pokriti z bujnim tropskim deževnim gozdom. Dobro dostopni s. deli so izkrčeni za nasade.

Prebivalstvo
Prebivalstvo večinoma sestavljajo bantujska ljudstva, potomci nekdanjih sužnjev s celine (t. i. forrosi) in priseljenci iz drugih nekdanjih portugalskih kolonij; nekaj je mešancev (mulati) in Portugalcev; večinoma so katoličani. Z izboljšanjem šolskega sistema se je število nepismenih precej zmanjšalo (od več kot 80 % 1975 na 40 %).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1975 je otoška država predsedniška republika. Od 1975 edina dovoljena stranka v državi je izhajala iz Gibanja za osvoboditev São Toméja in Príncipa (MLSTP); 1989 so uvedli večstrankarski sistem. Predsednik države je izvoljen na neposrednih volitvah za pet let, je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in imenuje člane vlade. Enodomni parlament (ljudska skupščina) ima 55 članov, izvoljeni so za štiri leta.

Gospodarstvo
Osnovo gospodarstva predstavljajo nasadi; otoki so najstarejše tropsko plantažno območje na svetu. 1975 so nasade podržavili (nasadi predstavljajo 80 % obdelovalnih površin). Najpomembnejši pridelek za izvoz (90 %) je kakav; država izvaža še kopro, palmova jedra in kavo. Živila večinoma uvaža. Industrija je usmerjena v predelavo kmetijskih pridelkov, od sredine 90. let 20. st. pomembno pidobivanje nafte. Najpomembnejše pristanišče je Anchaves na otoku São Tomé; v bližini glavnega mesta je mednarodno letališče. Turizem skoraj ni razvit.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	43 mln. USD, 300 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena)	kmetijstvo 25 %, industrija 10 %, storitvene dejavnosti 65 %
uvoz (2000, ocena)	40 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	4,1 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	253,8 mln. USD

Zgodovina
1470 so otoke odkrili portugalski pomorščaki in jih potem naselili. Od 16. st. je bila tam pri trgovanju s sužnji vmesna postaja na poti do Amerike. V 19. st. so uredili nasade kave in kakava; na začetku 20. st. otoki med najpomembnejšimi proizvajalci kakava. 1951 so postali portugalsko čezmorsko ozemlje. 1972 ustanovljeno Gibanje za osvoboditev São Toméja in Príncipa (MLSTP); 1973 so otoki dobili avtonomijo, 12.7.1975 pa razglasili neodvisnost. Do 1991 je bil predsednik države M. Pinto da Costa, nasledil ga je Miguel Trovoada (1996 znova izvoljen). Po številnih poskusih državnega udara je bil MLSTP razglašen za edino stranko (1982); 1989 so spet uvedli večstrankarski sistem. 1991–94 vladala Demokratska stranka obnove; od 1994 vlado oblikuje MLSTP/PSD; 1996–2001 je bil predsednik vlade Raul Bragança Neto, nato Fradique de Menezes. Julija 2003 je zaradi zlorab pri delitvi dobička od izvoza nafte vojska izvedla državni udar. Spor je bil rešen po mirni poti in predsednik je ponovno prevzel oblast.

Sorodna gesla: ekvatorialna Afrika | Gvinejski otoki | Gvinejski zaliv | Pinto da Costa, Manuel | Príncipe | São Tomé

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek