Sveti Duh (latinsko spiritus sanctus), po krščanskem nauku o veri tretja oseba svete Trojice. Enakost v naravi (bistvo) z Očetom je bila sprejeta 381 na koncilu v Carigradu. Obenem je Sveti Duh od svojega prihoda ob binkoštih usmerjevalec Cerkve in v posameznih verujočih delujoča milostna moč (milost). – V upodabljajoči umetnosti ponazorjen običajno kot golob (sklicevanje na Novo zavezo).

Sorodna gesla: duh | epikleza | koncil | milost | paraklet | pnevma | pnevmatologija | sveta Trojica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek