risba, 1. umetnost:neposreden umetniški zapis na ploskvi; v nasprotju s slikanjem pogosto ustvarjanje s črto. V ožjem pomenu je to ročna risba (umetniška risba), v širšem pomenu pa tudi risba, vpraskana ali vrezana s koničastim predmetom v kamen, slonovino, kost ali omet (v predzgodovinski dobi in v antiki). Risanje na suho s srebrnim risalom, svinčnikom, ogljem, kredo (rdeča kreda, pastel) ali na mokro s peresom ali čopičem in črnilom, tušem, sepijo, vodenimi barvami, pri pastelnih in akvarelnih risbah že tudi s prizadevanjem za slikovite učinke. Razlikujemo med risbami kot osnutkom ali študijo za slikarsko, plastično ali arhitekturno stvaritev, in risbo kot samostojno umetnino. Pravi razcvet je umetnost risbe doživela šele z razširjenjem papirja v zgodnjem 15. st.; zgodnje oblike so perorisbe na pergamentu kot knjižne ilustracije (knjižno slikarstvo) ter stavbarski osnutki (Villard de Honnecourt) idr. srednjeveški načrti. Od italijanske renesanse in mojstrov Dürerjeve dobe naprej, prek baroka (Rembrandt) do naših dni je risba tudi samostojno izrazno sredstvo.