posebne pravice črpanja (angleško Special Drawing Rights, kratica SDR), t. i. »umetni denar« – 1969 ga je oblikoval Mednarodni denarni sklad (MDS) – ki je poleg zlata in deviz sestavni del denarnih rezerv centralnih bank držav članic MDS. V nasprotju z deviznimi rezervami teh rezerv ni mogoče zaslužiti z izvozom. Zaradi nevarnosti inflacije je njihova uporaba omejena. Vrednost SDR je bila vezana na zlato, od 1974 pa se vrednost določa na osnovi vrednosti košarice valut. Ta je bila do 1980 sestavljena iz valut 16 najpomembnejših držav, do 1981 iz petih najpomembnejših svetovnih valut. Od 2002 pa le še iz štirih (ameriški dolar, japonski jen, britanski funt, evro); njihov delež v košarici je odvisen od gospodarskega pomena države. Vrednost košarice se objavlja vsak dan. Možnosti uporabe SDR: 1. nakup tujih valut za SDR, 2. odkup lastne valute za SDR, 3. poravnavanje mednarodnih finančnih obveznosti. – Večji pomen kot mednarodno plačilno sredstvo ima SDR kot mednarodna obračunska enota.
Dostopnost