konflikt [latinsko], 1. psihologija:spopad, spor; notranji konflikt: obstoj najmanj dveh približno enako močnih vedenjskih teženj pri posamezniku hkrati – bodisi ker je več objektov enako privlačnih ali enako odbijajočih bodisi ker čuti do istega objekta hkrati »apetenco« (težnjo po približevanju) in »averzijo« (težnjo po izogibanju), ker je torej objekt »ambivalenten«. Konfliktna stanja so predvsem neprijetna in vodijo k odlašanju pri odzivanju ali zaviranju odzivov in odločitev oz. k ravnanju v afektu. Po razumevanju psihoanalize vodijo nerazrešeni konflikti v potlačitev in prek nje v nevroze.
Sorodna gesla: afekt | nevroza | potlačitev | psihoanaliza2. sociologija:socialni konflikt, interpersonalni konflikt, izraz stanja, v katerem se dva človeka ali več ljudi ne strinja(ta) glede določenih (organizacijskih) zadev, oz. navzočnost čustvenih nasprotovanj in z njimi povezanih napetosti med njima(i). Konflikte povzročijo nezdružljivi cilji, misli, čustva in motivi. Posamezniki glede na sposobnosti konflikte premagajo s kompromisom (racionalno utemeljenim konsenzom) ali pa ga nasilno razrešijo. Vrste: funkcionalni konflikt, konflikt ciljev, konflikt čustev, konflikt vloge, osebnostni konflikt itn. Razdelane so tudi tehnike ali metode za razreševanje konfliktov razl. vrst.
Sorodna gesla: kompromis3. filozofija:etični konflikt, moralni konflikt, hkratno delovanje dveh ali več nasprotujočih si vrednot oz. norm.
Dostopnost