zlato tele, ustaljena, vendar alegorična označitev za podobo mladega bika, simbol plodnosti in bojevniške moči, ki so ga poganski sosedi Izraelcev častili kot boga. Jerobeam I. ga je dal postaviti kot podnožje ali podstavek nevidnega Boga v svetiščih v Betelu in Danu (1 Kr 12). Pripoved v 1 Mz 32, po kateri je Mojzes razbil podobo teleta, ki jo je na Sinaju izdelal Aron, je treba razumeti kot kritiko tovrstnega odnosa do kulta.