nižji sloj, s sociološkega vidika ekonomsko in socialno najnižji sloj prebivalstva v družbi v nasprotju z vladajočim in premožnim vrhnjim slojem ter srednjim slojem, za katerega so prav tako značilni večja blaginja, izobrazba in politični vpliv. V predindustrijski družbi so nižji sloji obsegali pretežno večino ljudstva; z industrializacijo je nastal nov velik nižji sloj – delavstvo (proletariat). V zadnjih desetletjih 20. st. je nižji sloj v industrijskih deželah z rastjo srednjih dohodkovnih slojev in s splošnim zvišanjem življenjske ravni izgubil pomen, hkrati s tem pa je upadla tudi privlačnost političnih gibanj, usmerjenih v nižji sloj.