civilna družba, prvotno označitev za politično družbo ali državo; zlasti od Hegla naprej je civilna družba glede na državo razmeroma avtonomno območje družbe, po A. Gramsciju celota nedržavnih družbenih organizmov, ki naj bi omejevala moč države in poglabljala demokracijo. Od 19. st. je bilo nastajanje civilne družbe tudi na Slovenskem najbolj vidno v oblikovanju društev, po drugi svetovni vojni tako kot v vzhodnoevropskih socialističnih državah zlasti v 80. letih v oporečniških skupinah, ki so si prizadevale za človekove pravice, demokratizacijo, pravno državo, politični pluralizem, sindikalno in versko svobodo, alternativno kulturo, v z. državah za jedrsko razorožitev in mirovno politiko; na lokalni ravni so to razl. državljanske pobude. V obdobju prehoda so dele civilne družbe vsrkale nove politične stranke.
Dostopnost