videoteks, telekomunikacijski sistem za prenašanje strokovnih obvestil in informacij. Videoteks se opira na poštno telefonsko omrežje. Priključenim uporabnikom so tako na voljo (na zaslonih njihovih televizijskih sprejemnikov) informacije banke podatkov. Sistem odpira številne možnosti za zasebno in poslovno komunikacijo, ko je potrebna hitra informacija. Besedila so prikazana na slikovnem zaslonu v 24 vrsticah (vsaka ima 40 znakov, torej skupaj 960 znakov) z 8-bitno kodo. Za grafične prikaze je prostor, ki ga zavzema en znak, razdeljen še v 10 × 12 = 120 delnih polj; slika je lahko sestavljena iz 8 osnovnih barv in 16 mešanih iz barvne skale v 4096 barvnih odtenkih. Hitrost prenosa od centrale do udeleženca je 120 znakov/s (1200 b/s), torej 8 sekund za popolno sliko. Signali potekajo v nasprotno smer s 75 b/s. Prikaz informacij je pri videoteksu bistveno udobnejši kot pri teletekstu, zato sta dekoderja za obe storitvi razl. Za uporabo videoteksa so potrebni telefonski aparat, modem in terminal.
Dostopnost