hipostaza [grško],
1. krščanska Cerkev: pojem iz trinitarične teologije, s katerim so opredeljeni odnosi v sveti Trojici. Tukaj se izraz hipostaza uporablja za osebo. V eni sami božji naravi (bistvo) so tri hipostaze (tri osebe): Oče, Sin in Sveti Duh.

Sorodna gesla: hipo- | sveta Trojica
2. filozofija: odnos substance do njenih opredelitev; hipostazirati, postvariti.

Sorodna gesla: substanca
3. medicina: odtekanje oz. nabiranje krvi v nižje ležečih predelih telesa, npr. v zadnjem spodnjem delu pljuč pri bolnikih, ki dolgo ležijo, ali pri starejših; posledica je povečano bronhialno izločanje in nepopolno odstranjevanje sekreta, pojavi se pljučnica.

Sorodna gesla: pljučnica | sekret


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek