kristalna optika, veja optike, ki se ukvarja s prehodom svetlobe skozi optično anizotropne kristale. Curek vpadne svetlobe se v takšnih kristalih razcepi na dva curka – redni in izredni curek. Ta potujeta po kristalu z razl. hitrostma, zato se razl. lomita in na drugi strani kristala ne izstopita na istem mestu (dvojni lom). Oba curka sta linearno polarizirana, ravnini njune polarizacije (polarizacija svetlobe) sta med seboj pravokotni. V optično enoosnih kristalih se redni curek razširja v vse smeri z enako hitrostjo, hitrost izrednega curka pa je odvisna od smeri njegovega potovanja. V takšnem kristalu je ena smer (optična os), v kateri je hitrost obeh curkov enaka. V optično dvoosnih kristalih potujeta oba curka s hitrostjo, ki je odvisna od smeri. Dikroitični kristali veliko močneje absorbirajo enega od curkov. Optično aktivni kristali sukajo polarizacijo vpadle svetlobe (optična aktivnost).