Termania - Veliki splošni leksikon

Somalija (uradno ime Jamhuuriyadda Dimoqraadiya Soomaaliya, Demokratična republika Somalija), država v v. Afriki, ob Indijskem oceanu; na SZ meji z Džibutijem, na Z z Etiopijo in na JZ s Kenijo.

časovni pas	srednjeevropski čas + 2 uri
površina	637.657 km2, SV–JZ 1850 km, V–Z 200–900 km
prebivalstvo	9,7 mln., 15 preb./km2, letna rast 1,9 %, življenjska doba 48 let
glavno mesto	Mogadiš, 1,2 mln. preb., na obali Benadirja v južnem delu države, ob Indijskem oceanu
upravna razdelitev	18 provinc; 4 samooklicane za mednarodno nepriznane države
članstvo v organizacijah	OZN (od 1960), AU, Arabska liga, Skupni arabski trg, AKP, OIC
uradni jezik	somalski; sporazumevalni jezik tudi arabski
denarna enota	šilin/šiling (oznaka SOS)

Naravne razmere
Somalija leži na »afriškem rogu«, na vzhodnoafriškem polotoku med Adenskim zalivom na S in Indijskim oceanom na J. Najvišje se svet vzpne na S (Surud Ad, 2408 m nad morjem), od tam pa se stopnjasto spušča proti Adenskemu zalivu. Južni del države je večinoma gričevnat in ravninski s široko aluvialno ravnino Benadir med rekama, ki imata vodo vse leto, Šebeli in Džuba. Pred odprtim morjem jo varujejo peščene sipine. Pred j. obalo je veriga koralnih otočkov. Vroče tropsko podnebje uravnavajo monsunski vetrovi. Decembra–marca je zaradi sv. monsuna podnebje zelo vroče in sušno, le s. obala dobi skromno količino padavin (do 50 mm na leto), to pa je tudi vse, kar dobi. Takrat je ta del med najbolj vročimi v Afriki; najvišje dnevne temperature so višje kot 40 °C. Nasprotno pa pade glavnina dežja v j. delu v poletnih mesecih (ok. 400 mm na leto). Povprečne mesečne temperature se takrat gibljejo med 26 in 29 °C. Zaradi neugodnih podnebnih razmer je rastlinstvo v s. delu države skromno, tako da je pokrajina napol puščavska, v smeri proti J pa postopoma prehaja v trnovo in sušno savano. V nižavju na J Somalije je obsežno zamočvirjeno območje z galerijskimi gozdovi ob vodnih tokovih. V državi je več zavarovanih naravnih območij in živalskih rezervatov.

Prebivalstvo
Glavnino prebivalcev sestavljajo Somalci (95 %), te pa sestavljajo razl. plemena (klani); preostali prebivalci so Bantujci, Arabci, Azijci (predvsem Indijci). Približno polovica ljudi živi nomadsko oz. napol nomadsko življenje, tretjina Somalcev pa živi v mestih. Skoraj vsi Somalci so pripadniki sunitske smeri islamske vere, ta pa je tudi uradna državna religija. Poleg njih so tam še manjše krščanske skupine. Kljub splošni šolski obveznosti in prizadevanjem za opismenjevanje ljudi v 70. letih, je nepismenih odraslih še vedno več kot 80 %. Univerza je v glavnem mestu Mogadiš.

Državna ureditev
V Somaliji ni stabilne državne ureditve (od 1991 državljanska vojna). Politična in administrativna oblast sta večinoma povezani s posameznimi, navadno vojaško organiziranimi klani. Sz. del države, Republika Somalija, se je razglasil za suvereno državo, vendar ta mednarodno ni priznana.

Gospodarstvo
Državljanska vojna je Somalijo, eno najrevnejših držav v svetu, pahnila v hudo gospodarsko krizo. Osnovna dejavnost v državi je kmetijstvo; preživlja štiri petine ljudi. Najpomembnejša panoga je ekstenzivna živinoreja. Na J države je v ospredju govedoreja, na sušnem S pa nomadska reja ovc, koz in kamel. Poljedelstvo je mogoče le ob rekah in v oazah; država nima niti 2 % obdelovalnih zemljišč. Najpomembnejši pridelki so banane, sladkorni trst, koruza, proso, maniok, sezam, bombaž in agrumi, pa tudi kadila, mira in gumiarabikum. Velik del živil, predvsem žit, mora država uvoziti. Dokaj pomembna je vloga ribolova; vendar se sodoben ribolov razvija le počasi. Doslej so odkrili le skromne zaloge železove rude, sulfatov, sadre, uranove in titanove rude. Industrija je omejena na predelavo domačih izdelkov (živilski, tekstilni in čevljarski obrati). Rafinerija nafte pri Mogadišu predeluje uvoženo surovo nafto. Najpomembnejši za izvoz so živina, kože, krzno, banane in kadila, najpomembnejši trgovinski partnerji pa države EU (posebej Italija) in države na Arabskem polotoku. Prometno omrežje je še vedno zelo pomanjkljivo. Najpomembnejša povezava med s. in j. delom države je cesta iz Mogadiša skozi mesti Garoowe in Hargeysa do Džibutija. Večina cest še vedno nima utrjene podlage. V državi tudi ni nobene železniške proge. Poleg Mogadiša so pomembna pristanišča Berbera, Marka in Kismaayo. Največje mednarodno letališče je v glavnem mestu Mogadiš.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	7,4 mlr. USD, 765 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 65 %, industrija 10 %, storitvene dejavnosti 25 %
uvoz (1999, ocena)	314 mln. USD
izvoz (1999, ocena)	186 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	2,6 mlr. USD

Zgodovina
Prek trgovskih oporišč, ki so jih na obali med 7. in 10. st. ustanavljali Arabci, se je na območju Somalije že zgodaj razširil islam. Portugalci so imeli s tamkajšnjimi pristaniškimi mesti trgovske stike že konec 15. st., vendar so postala za vse večje evropske interese pomembnejša šele po odprtju Sueškega prekopa (v drugi polovici 19. st.). Prvi so se na afriškem rogu umestili Francozi; 1862 so ustanovili čezmorsko ozemlje Francoska Somalija (Džibuti). 1884 so Britanci ustanovili Britansko Somalijo, pet let pozneje pa še Italijani Italijansko Somalijo. 1936 so jo skupaj z Etiopijo združili v Italijansko Vzhodno Afriko. 1940/41 so Italijani za kratek čas zasedli tudi Britansko Somalijo, 1941–50 pa je sledila britanska zasedba Italijanske Somalije (vojna uprava); ta je nato deset let ostala pod skrbištvom OZN (pod italijansko upravo). 16.4.1960 sta se Britanska in Italijanska Somalija združili v Somalijo, ta pa je že 1.7.1960 postala mednarodno priznana neodvisna država. Oktobra 1969 je general M. Siad Barre izvedel vojaški udar, 1976 pa Somalijo razglasil za enostrankarsko državo. Razvoj je oprl na tesno sodelovanje z arabskimi državami. Sodelovanje z obema velikima sosedama, Etiopijo in Kenijo, so obremenjevale somalske ozemeljske zahteve po pokrajini Ogaden na V Etiopije (tam so živeli Somalci) ter SV Kenije. Vojna med Somalijo in Etiopijo 1977/78 in obdobje katastrofalnih suš 1978–81 sta pribl. 20 % prebivalcev prisilila v begunstvo. Ker je Siad Barre na pomembna mesta v upravi imenoval večinoma pripadnike svojega plemena, so se uprla plemena v s. delu države. Maja 1991 je koalicija odporniških gibanj predsednika prisilila v odstop in pobeg iz države. Potem so se razvnela nasprotja med različnimi odporniškimi gibanji in razdivjala se je državljanska vojna z množico beguncev. Vanjo so konec 1992 posegle mirovne sile OZN, vendar pa so se zaradi razmeroma hudih izgub 1994 umaknile iz države. Severozahodni del države se je formalno osamosvojil, kot doslej nepriznana država Somalija (Somalialand); 2002 je neodvisnost še dodatno razglasil zgolj jugovzhodni del pokrajine. Kaotične razmere v državi so se nadaljevale tudi po smrti glavnega vodje paravojaških skupin Mohammeda Faraha Aidida. 1998 sta se osamosvojili še pokrajini Punt (Puntland) na severovzhodu in Džuba (Jubbaland) na jugu. 2000 so dosegli sporazum o vzpostavitvi začasne vlade (brez odcepljenih pokrajin), začasni predsednik je postal Abdilkassim Salad Hassan. Spopadi so se nadaljevali, čeprav so marca 2001 oblikovali svet za spravo in obnovo. Avgusta 2003 je začasnim organom potekel mandat, toda novih niso izvolili; januarja 2004 dogovor o oblikovanju nove ustave. Somalija je zaradi spopadov v veliki meri odvisna od tuje pomoči.

Sorodna gesla: Bližnji vzhod | Britanska Somalija | Džibuti | Etiopija | Italijanska Somalija | Italijanska Vzhodna Afrika | Siad Barre, Muhammed | Somalci | Somalija

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek